Kongres


Kliknite, če želite odpreti 1. obvestilo s podrobnejšimi informacijami v formatu Adobe Acrobat Reader (.pdf).

Gradimo prometni ekosistem za trajnostno mobilnost

DATUM:26. do 28. oktober 2022
LOKACIJA:Kongresni center Grand hotela Bernardin, Portorož

UVODNI NAGOVOR IN VABILO

V veselje in ponos nam je, da vas lahko povabimo na jubilejni 15. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi. Kongres bo med 26. in 28. oktobrom 2022 v kongresnem centru hotela Bernardin v Portorožu.

Aktivnosti za organizacijo cestno-prometne stroke so se v okviru civilnih gibanj pričele leta 1991, ko je bila ustanovljena »DRC – Družba za raziskave v cestni in prometni stoki Slovenije«. Leta 2018 smo družbeniki DRC, d. o. o. ustanovili novo društvo, in sicer »DRC – Združenje za promet in prometno infrastrukturo Slovenije«.

Združenje DRC, ki bo glavni organizator 15. slovenskega kongresa o prometu in prometni infrastrukturi med svoje glavne dejavnosti uvršča predvsem:

  • organizacijo zahtevnejših strokovnih dogodkov na državni ravni, kongrese, konference, simpozije, razstave, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije;
  • organizira izdelavo strokovnih mnenj, študij, analiz in drugih gradiv s področja prometnih dejavnosti;
  • svetuje pri izvajanju investicij v prometno infrastrukturo;
  • organizira sodelovanje in združevanje strokovnih civilnih združenj delujočih doma in v tujini in 
  • drugo.

Teme, ki so jih udeleženci obravnavali na naših tradicionalnih strokovnih srečanjih se vse do danes v jedru problemov niso spreminjale. Brez celovitega načrtovanja razvoja na področju prometa in prometne infrastrukture ne bomo uspeli zagotoviti varnega, enakovredno dostopnega in učinkovitega prometnega sistema. V preteklosti smo na naših kongresih veliko pozornosti namenjali Nacionalnemu programu izgradnje avtocest, kar nekaj poudarkov je bilo namenjenih zagotavljanju virov za financiranje državnega cestnega omrežja in prometni varnosti. Odmevnih strokovnih razprav o problematiki železniške infrastrukture, javnega prometa, prepletenosti prometnih tokov in drugih problematik iz cestno prometne stroke pa je bilo nekoliko manj.

Naloga države na področju mobilnosti in prometne politike je zagotoviti optimalne prometne storitve. Tako z vidika celovitosti, ki bo omogočala razvoj potencialov regij in njihovih lokalnih skupnosti, kakor tudi z vidika dostopnosti vsem, še posebej ranljivim skupinam prebivalcev. S sprejetjem »Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030« leta 2015 in »Re­solucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030« v letu 2016, smo prvič pristopili k celovitemu načrtovanju razvoja prometa in prometne infrastrukture. Prvič je bil v enotnih dokumentih obravnavan razvoj cestnega, železniškega, pomorskega in zračnega prometa, pomembno mesto v njih pa imajo načelo trajnostnega razvoja, razogljičenje, varnost in informatizacija. Kot je bilo to predvideno v omenjenih dveh krovnih dokumentih, je marca 2018 vlada Republike Slovenije sprejela prvi šestletni načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, imenovan »Operativni načrt z dinamiko vlaganj 2018–2023« in s tem zagotovila stabilno in pregledno financiranje prometnih investicij. Nov šestletni plan, sprejet leta 2019, je v letih 2020 in 2021 opazno zmanjšal nekatere segmente investicij, celo do 25 %, a so se investicije v prometno infrastrukturo v teh dveh letih kljub temu povečale. Delno zaradi tega, ker so v izvedbeno fazo prišli nekateri večji projekti, delno pa tudi zato, ker je bilo gradbeništvo ena redkih gospodarskih panog, ki je v času epidemije lahko skoraj nemoteno delovala. Ne nazadnje je bilo delo na prometni infrastrukturi v času zmanjšanja prometnih tokov tudi gospodarno. Spoštovanje tako imenovanega »zlatega pravila« glede stabilnosti naložb v infrastrukturo je ključno za obstoj in razvoj gradbeništva kot pomembne gospodarske dejavnosti, ki s svojimi multiplikativnimi učinki močno vpliva na razvoj celotne državne ekonomije.

Na 15. slovenskem kongresu o prometu in prometni infrastrukturi želimo preseči dosedanjo prakso parcialnega obravnavanja posameznih podsistemov prometa in celovito obravnavati delovanje prometnega sistema. Kongres je tokrat, poleg obravnave aktualnih železniških, cestnih in drugih prometnih infrastrukturnih projektov namenjen vzpodbujanju visoko strokovnih in znanstvenih del tudi s področja mobilnosti, zagotavljanja prometih storitev in novih tehnologij. Na jubilejnem srečanju pričakujemo aktualne obravnave in strokovne pobude, kritične presoje in poglobljene analize. Želimo si odprtega dialoga in izvirnosti, ne glede na to, katero temo bodo avtorji naslovili.

Za naslov letošnjega jubilejnega kongresa smo izbrali slogan »Gradimo prometni ekosistem za trajnostno mobilnost«. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je ekosistem sistem odnosov med živimi bitji in neživo naravo. Potemtakem prometni ekosistem razumemo kot sistem vseh interakcij med nami, uporabniki prometa, in neživim delom, ki našo mobilnost omogoča. In ta mora biti tak, da omogoča mobilnost, ki je v najširšem pomenu besede, trajnostna. Z nekoliko širšim pojmovanjem besede »ekosistem« pa so zajeti tudi drugi pojmi, kot na primer politika, varnost, vključenost in okoljska sprejemljivost. Naša želja je, da 15. kongres o prometu in prometni infrastrukturi naslovi vse teme povezane z razvojem takega ekosistema in izpostavi vse tisto, kar uporabnikom prinaša dodano vrednost.

Na kongresu želimo predstaviti izkušnje in tehnične dosežke, ki jih je slovenska stroka v vlogi načrtovalcev, projektantov, izvajalcev del, nadzornikov, upravljavcev ter razvijalcev in raziskovalcev prometa in prometne infrastrukture dosegla v preteklih letih. Izpostaviti želimo smeri razvoja prometne stroke in prihajajoče projekte. Kongres bo tudi ponovna priložnost za izmenjavo mnenj in idej med stroko, politiko in civilno sfero. Samo s skupnim delom in vzajemnim konstruktivnim pristopom, politično modrostjo in strokovno natančnostjo bomo ustvarili pogoje za kontinuiran razvoj in doseganje ciljev tudi upoštevajoč zahteve zaradi klimatskih sprememb.

Posodobitev slovenskih železnic intenzivno poteka, prav tako gradnja drugega tira med Koprom in Divačo. Druga cev karavanškega predora je na slovenski strani izkopana že preko polovice Začela se je izgradnja tretje razvojne osi. Posodobila se je letališka prometna infrastruktura na našem največjem letališču, prav tako so obsežna vlaganja prisotna v luki Koper, tako na cestni, železniški in pristaniški infrastrukturi, Direkcija za infrastrukturo RS začenja z gradnjo večjega števila kolesarskih povezav. Povečale so se investicije v obnove državnega in avtocestnega cestnega omrežja… Kot kaže, nam izzivov ne bo zmanjkalo.

Zgoraj nosilna poglavja obsegajo izredno široko področje prometa in prometne infrastrukture, zato vabimo vse načrtovalce, predstavnike univerz in inštitutov, gradbene in druge izvajalce, upravljavce, uporabnike, predstavnike civilnih združenj in vse, ki na različne načine odločate ali vplivate na razvoj vseh segmentov prometa in prometne infrastrukture v Sloveniji, da se udeležite 15. slovenskega kongresa o prometu in prometni infrastrukturi in aktivno sodelujete s svojimi znanstvenimi in strokovnimi prispevki.

Slovenska gradbena in prometna stroka lahko le skupaj ustvarita pogoje za visok tehnološki razvoj, ki je temelj vzpostavitve prometnega ekosistema za trajnostno mobilnost.

Kongres je tradicionalno srečanje strokovnjakov, iskriva izmenjava stališč ter prenos nujno potrebnih izkušenj in znanj pri premagovanju ovir ter velika poslovna/karierna priložnost za vse udeležence.

Vabljeni k sodelovanju!

Evstahij Drmota
Predsednik Organizacijskega odbora

 

mag. Klemen Grebenšek
Predsednik Programskega odbora