16. SKoPPI


Kliknite, če želite odpreti 1. obvestilo/vabilo 16. slovenskega kongresa o prometu in prometni infrastrukturi v formatu Adobe Acrobat Reader (.pdf). Datum objave: 29. 2. 2024

DATUM:23. do 25. oktober 2024
LOKACIJA:Kongresni center Grand hotela Bernardin, Portorož

POMEMBNI DATUMI 
31. maj 2024Oddaja referatov
31. julij 2024Oddaja končnih verzij referatov
31. avgust 2024Preliminarni program kongresa
oktober 2024Končni program kongresa
23.–25. oktober 2024Portorož! 16. kongres o prometu in prometni infrastrukturi

TEME KONGRESA 
1.(Odporna) prometna infrastruktura (načrtovanje infrastrukture, voziščne konstrukcije, objekti, geotehnika, predori, novi materiali in tehnologije, regulativa, …)
2.Mobilnost (trajnostna mobilnost, mobilnost v urbanem okolju, dostopnost v ruralnem okolju, mestna logistika, …)
3.Varnost in trajnost (prometna varnost, vzdrževanje infrastrukture, gospodarjenje z infrastrukturo, prostor-okolje-infrastruktura, …)
4.Digitalizacija
5.ITS

Spoštovani!

Prisrčno vabljeni na 16. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi, ki bo potekal od 
23. do 25. oktobra 2024 v kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu.
V zadnjih letih zaradi vse pogostejših naravnih nesreč (poplav, potresov, orkanskih vetrov, plazov ipd.) oziroma zaznavnih podnebnih sprememb svojo bližnjo in daljno okolico opazujemo z zaskrbljenostjo. Kot posledica teh sprememb se nam rušijo različni sistemi, ki so v produkcijski verigi ključnega pomena. Med te ogrožene sisteme sodi tudi prometni sistem.
Prometni sistem usmerjamo s prometno politiko, ki nakazuje smernice razvoja prometa in prometne infrastrukture, hkrati pa to zahteva konsenz širše skupine strokovnjakov in tudi civilne družbe. Če na probleme, ki jih povzročajo spremembe v naravi pogledamo iz ekonomskega izhodišča, ne moremo mimo razmisleka, da moramo v bodoče še večjo skrb nameniti odpornosti prometne infrastrukture. To bo treba nujno upoštevati pri načrtovanju, projektiranju, gradnji ter trajnem ohranjanju prostora in prometne infrastrukture, da bi zagotovili njeno operativnost tudi v najzahtevnejših razmerah.
Kot je razbrati iz naslova in iz uvodnih stavkov bo tokratni že 16. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi namenjen poglobljeni razpravi o odpornem prometnem sistemu in prometni infrastrukturi. Izraz »odporna prometna infrastruktura« (ang. »Resilient of Traffic/Transportation Infrastructure«) se nanaša na odpornost ali vzdržljivost prometne/transportne infrastrukture. Opredeljuje sposobnost sistema oziroma infrastrukture da ohrani svojo funkcionalnost kljub soočanju z različnimi izzivi, kot so naravne nesreče, tehnične okvare, vandalizmi ali drugi nepredvidljivi dogodki.
Koncept odpornosti prometnega sistema vključuje prometno infrastrukturo, vozila, udeležence, tehnologijo in upravljanje. Cilj je ustvariti celovit prometni sistem, ki je prilagodljiv, odporen in zmožen zagotoviti varnost in učinkovitost v različnih pogojih. Odpornost prometnega sistema prispeva k večji varnosti, zanesljivosti in trajnostnosti prometnih storitev ter zmanjšuje vpliv nepredvidljivih dogodkov na mobilnost in gospodarstvo.
Kot je razvidno iz razpisanih tem tudi na tokratnem kongresu pričakujemo pregled aktualnega stanja in bodočih izzivov na področju prometne infrastrukture v Sloveniji: ceste (projekti v izvajanju, širitev AC, …), železnice (drugi tir Divača–Koper, intenzivna obnova obstoječe infrastrukture, hitra proga Maribor–Ljubljana, …), luka Koper ipd. Tudi letos bo na kongresu tradicionalna delavnica/okrogla miza o varnosti in nadzoru prometa.
Na kongresu ne bomo zapostavili področij, ki morajo biti generator razvoja nacionalnega prometnega sistema: cilji prometne politike 2030/2050, ljubljansko prometno vozlišče, železniško-cestni terminal, regionalni centri mobilnosti, celostne prometne strategije Ljubljane, Maribora in drugih mest ter regij.
Kljub rahlemu povečanju zanimanja mladih za študij gradbeništva in prometnega inženirstva je skrb vzbujajoče pomanjkanje pooblaščenih inženirjev. V naslednjih 10 letih se bo ta razkorak zaradi odliva starejših še povečal. Ena od nalog 16. kongresa – in tudi priložnost – je, da poskrbimo za pozitivno promocijo inženirskih poklicev.
Današnje kompleksne prometne izzive lahko rešejumo zgolj s tvornim medsebojnim sodelovanjem vseh vključenih strok ob ustrezni vzporedni podpori državnih politik in ukrepov.
Da bomo tudi v prihodnje gradili kvalitetno, hitro in gospodarno je treba delovati na inovativnih pristopih načrtovanja ter na uporabi novih tehnologij in materialov, ki bodo z vzporednimi sistemi zagotavljali kakovost in s tem dolgoročni prihranek, tako pri sanacijah kakor tudi pri novogradnjah.
Tudi letos bo kongres tradicionalno srečanje strokovnjakov, iskrivo izmenjevanje stališč in mnenj ter prenos izkušenj in dobrih praks pri premagovanju ovir. Hkrati bo tudi dobra poslovna/karierna priložnost za vse sodelujoče, pri čemer tudi na druženje in bogat kulturni program ne bomo pozabili!

Vabljeni k sodelovanju!

Evstahij Drmota, Predsednik Organizacijskega odbora
dr. Peter Lipar, Predsednik DRC – Združenje
dr. Marko Renčelj, Predsednik Programskega odbora

ORGANIZATORJI

DRC – ZDRUŽENJE ZA PROMET IN PROMETNO INFRASTRUKTURO SLOVENIJE V SODELOVANJU Z:
DRUŠTVOM ZA CESTE LJUBLJANA | DRUŠTVOM ZA CESTE SV SLOVENIJE | DRUŠTVOM ZA CESTE PRIMORSKA | DRUŠTVOM ZA CESTE JV SLOVENIJE | ZDRUŽENJEM ASFALTERJEV SLOVENIJE | UNIVERZO V LJUBLJANI, FAKULTETO ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO | PROMETNOTEHNIŠKIM INŠTITUTOM | UNIVERZO V MARIBORU, FAKULTETO ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO | UNIVERZO V LJUBLJANI, FAKULTETO ZA POMORSTVO IN PROMET | ZAVODOM ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE