Drage obiskovalke, dragi obiskovalci, spoštovane avtorice in avtorji, prisrčno vabljeni na 17. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi, ki bo potekal od 21. do 23. oktobra 2026 v kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu.

Če smo na preteklih kongresih še dokaj parcialno obravnavali posamezne prometne podsisteme z velikim poudarkom na gradnji avtocest, sta predvsem zadnja dva kongresa ponudila bolj celovit pogled na razvoj prometnega sistema in gradnjo prometne infrastrukture. Na eni strani smo obravnavali funkcionalnost infrastrukture v smislu trajnostne mobilnosti za vse, tudi za najbolj šibke udeležence v prometu na drugi strani pa odpornost in vzdržljivost infrastrukture na različne negativne vplive, bodisi vremenske ali na vplive naravnih nesreč pa vse do varnostnega vidika, ki ga infrastrukturni sistem zagotavlja.

Zadnja dva kongresa sta potekala pod naslovoma “Gradimo prometni ekosistem za trajnostno mobilnost” in “Odpornost prometnega sistema in prometne infrastrukture”. Potekala sta tudi pod vtisom posebnih razmer. Predvsem na zadnjega, ki se je osredotočal na gradnjo odporne infrastrukture, so vplivale uničujoče poplave v avgustu 2023 in po-poplavna obnova.

Slovenija, leži v središču nekaterih ključnih poti, ki povezujejo Evropo. Preko Ljubljane vodi najbolj ekonomična – racionalna pot med JZ in JV Evropo (Milano – Budimpešta in dalje od Barcelone do Kijeva) ter med Centralno in Južno Evropo (München – Beograd in dalje od Amsterdama do Soluna). Po TEN-T uredbi na področju mobilnosti in transportaEU so v Sloveniji Baltsko-Jadranski, Mediteranski in Zahodno Balkansko-Mediteranski TEN-T koridor.

Osebni in tovorni promet na evropskih koridorjih narašča, bodisi na cesti ali železnici, obremenjuje pa nacionalno infrastrukturo in slovenski prostor. V družbi prihaja do vedno več negodovanja glede posledic teh prometnih tokov, saj infrastruktura, ki si jo je slovenska družba zgradila predvsem za lastne potrebe, ne zadošča več osnovnim zahtevam posameznika, družbe in okolja.

Kot družba moramo zagotoviti, da ima posameznik zagotovljen dostop do osnovnih storitev, kot so šola, pošta, trgovina, zdravstveni dom, banka itd. v urbanih središčih peš ali s kolesom v največ petnajstih minutah, v bolj oddaljenih naseljih pa z javnim prometom ali prevozom na klic. Do upravnega oz. regijskega središča, bolnišnice in do TEN-T omrežja mora imeti posameznik dostop zagotovljen v 30 minutah, do enega od treh državnih središč, kjer so npr. univerze in ključne bolnišnice, pa v največ eni uri v vsakem trenutku, ne glede na količino prometa, ki je v tistem trenutku na prometni infrastrukturi.

Družba se izraža skozi skupne dejavnosti, ki poleg gospodarskih vključujejo tudi javne službe, izobraževanje, zdravstvo, šport, rekreacijo in preživljanje prostega časa. Z vidika mobilnosti in prevoznosti mora biti zagotovljeno delovanje teh sistemov tako, da je omogočena dobra dostopnost blaga in storitev do omrežij TEN-T (železnica, cesta, letališča, pristanišča, javni promet), da so prebivalcem dostopne vse ravni šolstva in zdravstva ter da obstajajo ustrezni pogoji za učinkovito logistiko, vključno z Luko Koper, letališči, intermodalnimi vozlišči in distribucijskimi centri.

Varno in zdravo okolje je temelj kakovostnega življenja, zato mora vsak ukrep na področju mobilnosti in prometa prispevati k izboljšanju okoljske in družbene celote. Poleg zmanjševanja negativnih vplivov prometa, kot so hrup, vibracije in prašni delci ter prometne nesreče, je nujno povečati odpornost prometnega sistema na izzive vremenskih in drugih vplivov.

Da bi kot družba posamezniku omogočali izpolnjevanje osnovnih zahtev mobilnosti, je treba prometno infrastrukturo prilagoditi trenutnim in pričakovanim zahtevam. Blagovna menjava, ki poteka preko zgoraj omenjenih TEN-T koridorjev, se z doseganjem blaginje, ki jo je deležno vedno več posameznikov, povečuje. Zmanjšanje blagovne menjave ni možno brez zmanjšanja blaginje za posameznike, niti ni v duhu Evrope prostega pretoka blaga in storitev, kjer se celotna družba trudi nuditi blaginjo slehernemu njenemu prebivalcu. Zato je treba, tudi čez Slovenijo, posodobiti železniško omrežje in zgraditi hitre železniške povezave med tremi državnimi središči, kjer bodo ta med sabo povezana v manj kot eni uri in med njimi zagotoviti šestpasovne avtoceste, ki bodo lahko učinkovito zagotavljale skupne potrebe posameznika (osebni in javni promet) ter blagovno menjavo, ki po njih poteka. Pri tem moramo voditi ustrezno prostorsko in prometno politiko, ki bo ne samo spodbujala, ampak tudi omogočala večjo uporabo javnega prometa in racionalnejšo uporabo osebnih vozil-

Gradnja hitrih železniških povezav in nadgradnja avtocestnega križa mora potekati v konsenzu z vsemi deležniki. Na eni strani so to posamezniki oz. njihove družine, ki so primorani nositi največje breme take povezave v obliki onesnaženja s hrupom, prašnimi delci in vibracijami, na drugi strani pa družba, ki pričakuje vsaj osnovno funkcionalnost zgrajenega omrežja.

Že naslov in uvodni stavki nakazujejo, da bo tokratni, že 17. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi,namenjen poglobljeni razpravi o odnosu do gradnje, posodabljanja in vzdrževanja prometne infrastrukture skladno z dejanskimi potrebami. 

Na srečanje v okviru 17. Slovenskega kongresa o prometu in prometni infrastrukturi bomo povabili mednarodne strokovnjake, ki so v tujini pustili pečat pri razvoju prometne infrastrukture in ki se lahko pohvalijo z v njihovem okolju družbeno priznanimi rezultati.

V zadnjih dveh letih nas razveseljuje podatek, da je več vpisa na študij gradbeništva in prometnega inženirstva, kot je bilo razpisanih prostih mest. To pomeni, da so fakultete lahko izbirale in izbrale kvalitetnejše kandidate. V naslednjih letih se bo razkorak v zastopanosti v poklicu med mladimi kadri in najbolj izkušenimi zaradi odliva slednih še vedno povečeval. Na tokratnem kongresu je zato treba osvetliti vzroke, ki mlade privabljajo (ali odbijajo) k delu v našem poklicu.

Kot je razvidno iz razpisanih tem, na kongresu pričakujemo pregled aktualnega stanja in bodočih izzivov na področju prometa in prometne infrastrukture v Sloveniji:

• železnice (novi koridorji za proge z visokimi hitrostmi med Koprom, Ljubljano in Mariborom, napredovanje gradnje 2. tira Divača-Koper, realizacija nadgradenj na regionalnih železniških progah npr. Gorenjska, Dolenjska, Kamniška, Brnik);

• ceste (koncept nadgradnje avtocestnega križa v šestpasovnico, projekti v izvajanju, dograditev AC-HC v okviru 3. razvojne osi, regionalne povezave, 3a razvojna os, 4. razvojna os, vzdrževanje, posodabljanje, itd.);

• javni promet (delovanje javnega prometa, obnova železniških postaj, večmodalna središča, ki posamezniku omogočajo izpolnjevanje osnovnih zahtev);

• aktivna mobilnost (gradnja kolesarskih površin, peš površine in cone v mestnih jedrih);

• varnost, vzdrževanje, trajnost (vidiki za izboljšanje varnosti v prometu, ustrezno vodenje vzdrževanja, trajnostna gradnja;

• ITS in digitalizacija (sistemi za vodenje prometa tako na TEN-T omrežjih kot tudi v lokalnih središčih in seveda v kombinaciji, gradnja in načrtovanje z upoštevanjem razpoložljivega nivoja razvoja orodij, ki omogočajo najbolj racionalno izvedbo);

• pomlajevanje inženirskega kadra (vzroki, ki mlade privabijo ali odbijajo od našega poklica).

 Izzive in pričakovanja družbe lahko rešimo samo z družbenim konsenzom, zato vabimo k iskrivemu izmenjevanju stališč in mnenj ter prenosu izkušenj in dobrih praks pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Kvalitetna predstavitev zanimivih člankov je lahko za vse sodelujoče dobra priložnost, da osvetlijo bistvo svojega dela, ki je praviloma skrito v ozek pas stroke, v kateri se dnevno udejstvujejo. 

Ob tem seveda ne bomo pozabili na druženje in bogat kulturni program, kar je za naša srečanja že tradicionalnega pomena.

Vabljeni k sodelovanju!

Evstahij Drmota, Predsednik Organizacijskega odbora
dr. Peter Lipar, Predsednik DRC – Združenje
dr. Andrej Jan, Predsednik Programskega odbora