[16. SKoPPI]: Sporočilo za javnost, 24. 10. 2024

16. SKOPPI odprl svoja vrata

Na tradicionalnem bienalnem srečanju slovenskih in tujih strokovnjakov, ki delujejo na področju prometne infrastrukture, prometa in logistike, podeljena tudi priznanja za posebne dosežke in življenjsko delo, ki jih Združenje za promet in prometno infrastrukturo Slovenije podeljuje posameznikom, ki so pomembno prispevali k razvoju stroke.

Včeraj se je v Portorožu pričel eden izmed največjih dogodkov gradbene in prometne stroke v Sloveniji – 16. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi (SKOPPI). Uvodoma je Evstahij Dermota, predsednik organizacijskega odbora, izpostavil, da je bila organizacija tokratnega dogodka velik izziv, saj so Slovenijo v času priprav prizadele poplave, ki so močno poškodovale tudi prometno infrastrukturo, med drugim občutno upočasnile gradnjo 3. osi med severom in jugom države, po drugi strani pa je potekala intenzivna gradnja 1. tira med Divačo in Koprom ter 2. cevi karavanškega predora. Logična izbira tokratne teme kongresa je bila torej odpornost prometnega sistema in prometne infrastrukture, saj le ta lahko prispeva k večji varnosti, zanesljivosti in trajnostnosti prometnih storitev ter zmanjšuje vpliv nepredvidljivih dogodkov na mobilnost in gospodarstvo.

Kongresa se je v imenu Ministrstva za infrastrukturo, pod pokroviteljstvom katerega kongres poteka, udeležila tudi mag. Andreja Knez, generalna direktorica Direktorata za ceste in cestni promet. Izpostavila je, da ima Slovenija dobro razvejano infrastrukturo državnih in občinskih cest, kjer je največji fokus na obnovi in vzdrževanju, s ciljem zagotoviti dobro prometno povezljivost, ki je pogoj tako za uspešen gospodarski razvoj kot kakovost bivanja državljank in državljanov. Kot dva trenutno najpomembnejša projekta je predstavila že omenjeni izgradnji 3. razvojne osi in 2. predora Karavank. Na ministrstvu se zavedajo, da je izrednega pomena tudi podpora trajnostni mobilnosti, če želimo zmanjšati ogljični odtis in še izboljšati uporabniško izkušnjo v prometu. Razvoj trajnostne mobilnosti je primarno v domeni Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekreter Uroš Vajgl pa je ob tem povedal, da sta prav mobilnost in promet ključna dejavnika za delovanje naše družbe in gospodarstva v skoraj vseh segmentih. 

Dogodek so obogatile številne predstavitve. Med njimi je Tadej Žaucer, Vodja sektorja za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo predstavil pomen in proces priprave državne celostne prometne strategije, ki bo vsebovala konkretne ukrepe trajnostne mobilnosti in iskala ravnovesje z infrastrukturnimi, tehnološkimi in drugimi ukrepi. Mag. Gregor Pretnar, univ. dipl. ing. grad., tehnični direktor PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. je spregovoril o konceptu urejanja prometne infrastrukture državnega pomena na primeru Ljubljanskega prometnega vozlišča, Uroš Rozman, direktor regionalne razvojne agencije za Koroško pa je prikazal, kako pomembna je boljša prometna infrastruktura za razvoj celotne regije. Opozoril je, da lahko izgradnja nove železniške proge, ki povezuje Celovec z Gradcem, povzroči še večje delovne migracije v sosednjo Avstrijo, ki bo s tem še lažje in hitreje dostopna. 

Mag. Slovenko Henigman, univ. dipl. inž. grad., direktor podjetja Sloman d.o.o. in predstavnik GZS je podal tehtno opozorilo, da šibka infrastruktura resno vpliva na gospodarske rezultate na primer na bruto družbeni proizvod. Mitja Jurgele, Služba za upravljanje z infrastrukturo na DRI, paje še opozoril na potrebo po rednem spremljanju stanja odpornosti prometnega sistema in infrastrukture v vseh mogočih situacijah, kot so potresi, poplave, požari in druge izredne razmere. 

Načrte, izzive in učinke gradnje tretjega prometnega pasu na štajerski in primorski vpadnici v Ljubljano, ki bo del večje in dolgoročne prenove avtocest, je predstavil Matic Poznič, Vodja službe za obnove v Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji in poudaril, da uvedba tretjega pasu v ničemer ne zmanjšuje prometne varnosti, zaradi manj zastojev lahko pričakujemo manj konfliktnih situacij, bolj tekoč promet pa ustvarja tudi manj emisij. Marko Brezigar, direktor družbe 2TDK je predstavil stanje gradnje drugega železniškega tira, ki poteka čez izjemno zahteven teren – naleteli so na kar 87 kraških jam – in na 27 km zahteva izgradnjo treh viaduktov, ki so že zgrajeni in sedmih tunelov, ki so že prebiti. Potniki bodo z Divače do Kopra potovali kar 30, tovorni vlaki pa 80 minut manj.

Na okrogli mizi z naslovom Kako izvesti zeleni prehod na področju prometa, ki jo je vodil Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko, so govorci iz nacionalnega in regionalnega nivoja ter različnih strokovnih institucij obravnavali problematiko neuravnoteženega izvajanja prometne politike v zadnjih desetletjih. Soočamo se s posledicami pomanjkanja vlaganj v železniško infrastrukturo in izrazitega zapostavljanja sistema javnega potniškega prometa. Tudi prostorski razvoj je sledil slabo zastavljeni politiki, delovna mesta in storitve se koncentrirajo, poselitev pa se razpršuje, kar dodatno povečuje pritisk na ceste. Okrogla miza je potekala z zavedanjem, da je sprememba nujna, saj so podnebne spremembe že tukaj in so močno zaznamovale tudi Slovenijo – lanske poplave so denimo povzročile za kar 3 milijard evrov škode – opominjajo pa na nujnost izgradnje odporne infrastrukture. Promet ima pomembno vlogo v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu predvsem na področju zmanjševanja emisij. Pri tem bodo biogoriva in e-mobilnost lahko ključnega pomena, prav tako razvoj hitrih in kakovostnih kolesarskih povezav ter uporabniku prijaznega in integriranega javnega potniškega prometa, ki bo omogočal enostavno prehajanje med različnimi oblikami prevoza. Največje učinke pa bo imelo skladno prostorsko in prometno načrtovanje, ki mora zmanjšati povpraševanje po potovanjih. 

Druga okrogla miza Prometna infrastruktura Slovenije – kje bi morali biti, kje smo in kam gremo, ki je potekala pod vodstvom mag. Gregorja Ficka, direktorja direktorata za Gradbeništvo pri GZS, je združilastrokovnjake prometne in urbanistične stroke, ki so ponudili drug pogled in razpravljali o nuji po izboljšanih cestnih povezavah na obremenjenih odsekih, problematizirali so tudi dolgotrajnost izvedbe prometnih projektov zaradi procesnih zahtev, ki zavlečejo izvedbo nujnih posegov tudi za več kot desetletje in hromijo razvoj učinkovitega omrežja. Vsekakor pa se strinjajo, da je železniški promet izredno pomemben in soglašajo, da je potrebno z investicijami v železnice nadaljevati.

Govora je bilo tudi o povečevanju poplavne ogroženosti, pri čemer je mag. Rok Fazarinc poudaril nujo po zaostritvi pogojev za umeščanje objektov na poplavna območja, ter o možnostih povečanja učinkovitosti gradbene stroke, ki jo lahko po prepričanju Matjaža Šajna, direktorja CGS Labs prineseta digitalizacija in t.i. BIM. 

Mag. Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice pri Direkciji republike Slovenije za infrastrukturo, je izpostavil izzive pri nadgradnji javne železniške infrastrukture, med glavnimi prostorsko umeščanje, ocenjene vrednosti investicij, pomanjkljive kadrovske resursi in financiranje. Niz tehnoloških izboljšav, ki izboljšujejo varnost in pretočnost prometa ter nadzor, od sekcijskega merjenja hitrosti do aplikacije Promet, ki v realnem času voznike obvešča o stanju na cestah, je predstavil mag. Urlich Zorin, vodja Službe za razvoj novih tehnologij na DARS d.d. in napovedal, da načrtujejo širitev virov podatkov za še boljše načrtovanje prometa, denimo upoštevanje odhodov tovornjakov iz Luke Koper in vremenske napovedi na Jadranu, ki vpliva na prometne tokove.

Večerni del kongresa je minil v znamenju podelitev priznanja za posebne dosežke in življenjsko delo, ki jih Združenje za promet in prometno infrastrukturo Slovenije podeljuje posameznikom, ki so pomembno prispevali k razvoju stroke.

Priznanja so prejeli:

Angelo Žigon, glavni direktor ELEA IC, jeprejel priznanje za izjemno ustvarjalnost pri reševanju najzahtevnejših inženirskih izzivov ter za pomemben prispevek pri dvigu ugleda gradbene stroke v javnosti in ključno vlogo pri razvoju in uspehu podjetja ELEA IC

Dušan Ogrizek, tehnični direktor podjetja LINEAL Maribor, je prejel priznanje za izjemne inženirske dosežke pri načrtovanju prometne infrastrukture.

Dr. Ana Mladenovič, Zavod za Gradbeništvo – ZAG, je prejela priznanje za izjemne dosežke na področju uporabe recikliranih materialov ter za pomemben prispevek pri razvoju in spodbujanju trajnostnega gradbeništva.

Dr. Vojkan Jovičić, IRGO – Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, je prejel priznanje za izjemne inženirske dosežke na področju predorogradnje in pri načrtovanju geotehničnih objektov.

Priznanje za življenjsko delo ter izjemne dosežke pri razvoju in mednarodnem uveljavljanju slovenske cestnoprometne stroke pa je prejel Lado Prah, ki jesvojo kariero posvetil razvoju slovenske prometne infrastrukture, predvsem avtocest. Diplomiral je iz geologije in geomehanike leta 1967 in se zaposlil na Geološkem zavodu Slovenije. Njegova poklicna pot je bila tesno povezana z izgradnjo prve slovenske avtoceste, kjer je deloval kot nadzorni inženir. Kasneje je prevzel odgovorne naloge na Skupnosti za ceste Slovenije in na Republiški upravi za ceste, preden se je leta 1994 pridružil Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS). Tu je opravljal številne vodstvene funkcije, med drugim kot direktor za razvoj in mednarodno sodelovanje ter poslovni direktor. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Nacionalnega komiteja PIARC Slovenija in dejaven član Evropskega združenja avtocestnih koncesionarjev (ASECAP). Njegov prispevek k načrtovanju in izgradnji slovenskih avtocest ter uvajanju cestninjenja je neprecenljiv, prav tako kot njegovo sodelovanje pri mednarodnem prenosu znanj v slovensko okolje. Še po upokojitvi ostaja aktiven, pogosto sodeluje na strokovnih srečanjih in se z veseljem spominja zgodovine slovenskih avtocest. Za prispevek na področju razvoja, gradnje prometnic in za prispevek pri razvoju in mednarodnem uveljavljanju slovenske cestnoprometne stroke mu je Združenje DRC podelilo priznanje za življenjsko delo.